Omemba: John Carpenter

»Vseeno mi je zanjo.«

»Res mi je vseeno.«

»Najbolj obožujem film Noč čarovnic, ki sem ga ustvaril leta 1978, ki sem ga tudi režiral. Drugo so vizije drugih ljudi. Tako to gre. To se zgodi, ko dvigneš roke. Nisem želel režirati nadaljevanj. Nisem mislil, da je ostala zgodba. Kako sem se motil, mar ne?«

»Zame obstajata dve vrsti predelav. Eno je, če sem avtor materiala. Jaz sem napisal scenarij. Drugo: To je bila naloga, ki jo je naložil studio. 'Želimo, da to narediš.' Če je to naloga iz studia, mi ne plačajo, ko naredijo predelavo. Oni so lastniki materiala. Če sem ustvaril scenarij, mi morajo plačati. Takšno nadaljevanje mi je všeč. Moj film obstaja. Naredite svojega. Hočete mi plačati kup dolarjev, prav. Lepo se imejte.«

»Nikoli. Tega nočem videti. Ko gledam svoje stare filme, vidim napake in stvari, ki jih nisem naredil, in nato začnem gledati na način: 'Kaj počnem? To je neumno. Zakaj nisem naredil tega?’ To je boleče. Tega nočem početi, zato ne gledam.«

»Neverjetno zabavno je biti popkulturna ikona.«

»Moja situacija je na nek način unikatna.«

»Šele delo z Wesom Cravnom mi je pomagalo, da sem ne samo pridobil spoštovanje do žanra, pač pa tudi, da sem se spomnil stvari iz svojega otroštva, povezanih z grozljivkami.«

»Ravnali smo se po odzivih publike – in ljudje so oboževali Freddyjev karakter, njegove enovrstičnice, ki se jih je dalo citirati.«

»Freddy ni pedofil, ampak morilec otrok. V tem je več temačne poetičnosti.«

»Krasen se mi zdi tudi mladi Joseph Quinn, ki se je sijajno vključil v zasedbo – mislim, da bo njegov lik v nadaljevanju še bolj v ospredju, malce me spominja na Eddieja Van Halena.«

»Zakaj pa ne?«

»Veselim se snemanja tega projekta, saj bo res zabavno. Želim ga posneti v slogu špageti vesterna, kjer vsi govorijo drug jezik.«

»Film mi pomeni vse.«

»Skladatelj se mu je nato javil naslednji dan in mu ponudil tri različice omenjene teme, poleg pa še neuporabljene skladbe, ki jih je napisal za grozljivko Johna Carpenterja Stvor iz leta 1982.«

»Poznamo prednosti in slabosti drug drugega. Vemo, kako komunicirati brez besed, sam postopek je zdaj lažji, kot je bil na začetku. Dozoreli smo.«

»Glas brez telesa v filmski umetnosti praviloma vzbuja grozo in tesnobo.«

»Kar bi moralo ostati skrito, je prišlo na dan.«

»Ni popolnoma očitno, ali gre za utopijo ali distopijo, za zgodbo o ljubezni ali o premaganosti in razočaranosti?«

»Očala mu omogočijo, da spregleda, kako poteka dominacija v kapitalizmu in zakaj je tako uspešna.«